Pisma prijateljem so že na poti!

Dijakinja Eva Suhadolčan iz 4. c je takole razmišljala o dopisovanju: »Vesela sem, da sem sodelovala v Tednu pisanja z roko. Bilo mi je zelo všeč, že dlje časa si namreč želim dopisovati prek pisem. Zdi se mi, da je v teh časih težko najti nekoga, ki bi se pogovarjal drugače kot preko družabnih omrežij. Pisanje pisma mi je bilo čudno, saj je težko pisati osebi, ki je ne poznaš. Težko sem izbrala temo, o kateri bi pisala. Projekt mi je dal občutek, kot da potujem v času. Medtem ko sem pisala pismo, sem si predstavljala, da sem v oddaljeni deželi in je to edini način komunikacije. Za trenutek sem se postavila v vlogo mnogih slovenskih intelektualcev v prejšnjih stoletjih, ko so med študijem pošiljali pisma domov.« 
Teden pisanja z roko se je iztekel, še vedno pa je čas, da prijatelju pošlješ pismo in mu polepšaš dan.